dr. Jože Hladnik

Zaraščanje Slovenije in uravnavanje divjadi

Slovenija se vse bolj zarašča in z okoli 60% gozdov spada med najbolj gozdnate dežele sveta. Z večanjem neprekinjenih gozdnih površin se povečuje življenjski prostor vsakovrstnih gozdnih živali, ki ga pridno poseljuje.

Kakšen je obseg teh procesov, kaj pomeni in kje so meje? O tem obstajajo različni pogledi in interesi glede na vrsto željene rabe prostora.

Ljudem v rezervatih (TNP) ni dovoljeno živeti na račun turizma, divjadi, “narave” …

Pogled Lovcev

Lovcem je lov šport. Država jim z podelitvijo koncesije za upravljanje lovnega območja nalaga tudi odgovornost za uravnavanje populacije divjadi. Lovcem je v interesu imeti veliko divjad in večje populacije.

Naravo”varstveni” pogled

Narava sama poskrbi za uravnavanje populacije. To je res, vendar se poraja vprašanje ali je človek del te narave ali ne? Če bi bil od narave odvisen, kakor pračlovek, bi mu morda dovolili lov divjih živali za prehrano. Če po drugi strani pustimo, da narava, t.j. plenilci, bolezni, pomanjkanje hrane in še kaj, poskrbi za uravnavanje staleža divjih živali se v to človek zelo dolgo ne sme vmešavati. Pravzaprav človeka v takem območju sploh ne sme biti. Naravovarstveniki v slovenijo so medijsko zelo močni in izvajajo teror nad tistimi, ki morajo sobivati z divjadjo.

 Kmetijski pogled

Kmetijstvo je na drugi strani podvrženo tržnim zakonitostim, pridelovati vedno več za čim Resno vprašanje za neresno politiko.manjšo ceno. Na eni strani je tudi pretirana intenzifikacija pridelave, na drugi pa opuščanje nerentabilnih površin. V prvih območjih predstavlja divjad “škodljivca” v slednjih pa je še dodaten vzrok za opustitev zaradi škod, ki jih povzroča, ter ogroženosti in dodatnih skrbi kmeta.

 

Kulturna krajina – prosti čas

Za ljudi, ki jim je narava vir sprostitve, je gozd zaželen, vsakovrstna divjad pa prijetna zanimivost. Vendar je strnjeno območje še tako lepega gozda dolgočasno če ni vmes posameznih košenin in jas. Z zmanjševanjem pestrosti pokrajine se zmanjša tudi biološka raznovrstnost, vključno z divjimi živalmi.

Urbanizacija

Ta je od drugih aspektov precej neodvisna. Kar je pozidano, asfaltirano, zabetonirano,… je za druge namene rabe prostora tako rekoč izgubljeno. Divjad predstavlja tukaj moteči dejavnik na cestah in v okolici objektov.

Lahko bi dodali še kakšno kategorijo in jih mnogo bolj podrobno razdelali a za vtis zadostuje. Želim opozoriti na to, da se v Sloveniji  z prostorom ne ravna sistematsko.

Manjši primer je na Krasu: Tam kjer je gozd upravljajo gozdarji po svoji logiki, tam kjer je kmetijska površina pa  ARSKTRP po svoji. Celokupnega koncepta pa ni. Pašniki bi morali imeti redka drevesa za senco živali, gozd pa bi moral imeti prekinitve zaradi težjega širjenja požarov a ne enega ne drugega oskoglednost ne dopušča.

Tudi v v celotni Sloveniji je situacija podobna. Povsod prevlada tisti interes, je politično/upravno najmočnejši. Pogosto zmaguje kapital, ki želi zazidljivost. Povezani in glasi so tudi naravovarstveniki in ekologi. Kmetijstvo je v vsesplošni krizi in se marsikje opušča. Prostočasne dejavnosti (razen golfa – €) pa so malokrat resno obravnavanje.

Kakšna želimo, da bo Slovenija izgledala v prihodnosti? (s stališča gozdnatosti) Odgovoru na to vprašaje moramo prilagoditi tudi odločanje o rabah prostora in uravnavanje pojavnosti in staleža divjadi.

Če se nadaljujejo trenutni trendi, bo Slovenija nekoč vsevprek nesistematično pozidana, vmes pa bodo obsežni pragozdovi za lovske safarije petičnih tujih gostov.

Problematika osvetljena:,1 1,2,3,4,5,6,7,8,

Divji prašič: 1,2,3,4,5,6,7,

Volk: 1,2,3,4,5,6,7, Slowolf terorizera,1,2,3,4,5.

Medved: 1,1,2,3,4,5, 6    Rožnik 1.2,3,3  V tujini,1

Srnjad: 1,2,3,4,5

Vrane: 1,2,

“divji” psi: 1, ,1,2,

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja