dr. Jože Hladnik

Program dela za področje lokalne oskrbe s hrano

Lokalna hrana ima mnoge pozitivne učinke na dobrobit ljudi in okolja. To je v zadnjih letih vedno bolj prepoznano tudi v širši  javnosti, vendar se vseeno v tej smeri ne dogaja dovolj.

Že v okviru mojega sodelovanja v Lokalni Akcijski Skupini (LAS s CILjem) se zavzemam za projekte povezane z lokalno hrano. Ta spoznanja in projekte bom, v kolikor je smiselno, uveljavljal na nivoju občine Logatec.

Prepoznali smo, da je velik interes tako na strani ponudbe kot tudi na strani povpraševanja po lokalnih pridelkih. Žal pa ta interes pogosto ostaja na načelni ravni, torej se nič ne zgodi zaradi mnogoterih razlogov. Problematike na katere lahko, in bi po moje morala odgovoriti občina so:

  • Prenos informacij

Iskanje prodajnih kanalov za kmetije in na drugi strani primernih dobaviteljev hrane za potrošnike je dolgotrajen proces, ki mnoge odvrne  od aktivnega sodelovanja v verigi od njive do krožnika (oziroma lokalni samooskrbi, prehranski verigi,…).

Potrebno je raziskati trg tako na strani ponudbe kot povpraševanja in te informacije ponuditi kot “zemljevid” za ustvarjanje kratkih prodajnih verig.

  • Spodbujanje povezovanja

Ponudniki trenutno niso organizirani (ni zadruge ali kakega drugega združenja). Prav tako ni znatnih oskrbovalnih skupin ali partnerskega kmetijstva. Če ponudimo ustrezne informacije in spodbude bo lahko omenjeni načelni interes prerasel v živahno sodelovanje.  Občina lahko ustvari ustrezno okolje za razvoj.

  • Nadaljnji razvoj tržnice

Logaška lokalna tržnica deluje dobro in se tudi zgledno razvija. Ker je reden obisk tržnice za mnoge kupce (in tudi ponudnike) prevelik časovni/organizacijski zalogaj je smiselno preveriti  dodatne sodobne možnosti kot je spletno naročanje ter prevzem na tržnici ali dostava do vrat. To bi lahko bila dodatna (samo)zaposlitev, a je potrebno pomagati pri premagovanju (birokratskih) ovir.

  • Vključevanje ustanov in gostincev

Javni zavodi imajo možnost nabave tudi lokalnih pridelkov. Poleg birokratskih in cenovnih preprek je ovira tudi omejena in včasih potencialno nezanesljiva dobava lokalne hrane. Slednje bi se veliko izboljšalo z organiziranjem kmetij. Občina pa lahko kot (so)ustanovitelj spodbuja zavode k sodelovanju.

Gostincem, ki ponujajo kakovostno lokalno pridelano hrano bi prav prišla večja prepoznavnost takih produktov. Tudi tu bo veliko izboljšal dober informacijski sistem (promocija) in morda “Logaška” blagovna znamka.